Eloksacija je tehnologija površinske obdelave profilov iz aluminijskih zlitin, preprosto rečeno je zaščita aluminija pred oksidacijo. Hkrati je tudi videz lepši. Eloksirana površina postane neprevodna. Običajna (naravna) eloksacija je srebrne barve, lahko pa se izbira tudi druge barve (inox, zlata, črna, rdeča,…).
Eloksaciji se običajno reče tudi “anodna oksidacija”, to pa zato ker se na električnem polu “anoda” ustvarja umetni oksid. Tako, da eloksacija ni nič drugega kot pospešena oksidacija aluminija. Aluminij se veže s kisikom. Pomembna je tudi globina oksidne plasti, ta je običajno 3-50 mikronov odvisno od velikosti električnega toka in trajanja postopka. Ta postopek povzroči na površini izredno trdo površino, ki jo lahko primerjamo s trdoto keramike. Naše ograje so zaščitene z 20 mikronsko prevleko.
Eloksiranje ima naslednje prednosti:
- enakomeren izgled površine
- preventivna zaščita pred korozijo
- površina odbija umazanijo
- dekorativni videz površine
- gladka površina
- površina odporna na odrgnine z nizkim koeficientom trenja
- električno izolativna površina
Postopek eloksiranja je sestavljen iz štirih korakov: pred – obdelava, eloksiranje, umirjanje in pečatenje. Najbolj razširjen tip eloksiranja je naravno eloksiranje. Po mehanski ali kemični pred obdelavi (cca. 10 minutnem luženju) in temeljitemu čiščenju površine (s tekočo vodo) se začne elektrolitski proces. Material se priključi kot anodo v tokokrog. Elektrolit je običajno sestavljen iz razredčene (25%-35%) žveplene kisline pri sobni temperaturi. Med procesom anodične oksidacije atomi kisika pridejo na površino materiala. Kisik in aluminij se vežeta in nastane prevleka aluminijevega oksida Al2O3. Proces se nadaljuje, dokler ni dosežena zaželena debelina oksidove prevleke.
Nastala prevleka iz oksida, vsebuje pore, približno 1011/cm2. Da bi dosegli gladko površino moramo pore zapreti z voskanjem. To je obdelava v čisti vodi pri 95-98°C. Segrevanje spremeni aluminijev oksid v bohemid. Volumen naraste, pore se zaprejo. Oksidna prevleka, ki nastane je prozorne barve. Barvne odtenke lahko pridobimo z barvanjem z organskimi ali anorganskimi pigmenti. Natur eloksirani profili so dobavljeni v mat ali pol mat varianti. Nastala oksidna prevleka je odporna na korozijo. Pod pogojem, da je površina čiščena, je vzdrževanje domala nepotrebno. Površino čistimo z vodo in nevtralnimi detergenti. Topila ne vplivajo na eloksiran aluminij, močnih alkalnih raztopin pa se moramo izogibati. Odpornost na korozijo, razbarvanje in abrazijo običajno naraste skladno z debelino prevleke. Eloksirani ekstrudirani profili naj ne bi bili naknadno plastično preoblikovani lahko pa jih rezkamo in vrtamo, vendar dobimo neobdelan prerez obdelane površine. Varjenje moramo izvesti pred eloksiranjem.
Eloksiran aluminij je dobro zaščiten pred korozijo, še posebej s pH vrednostjo med 4 in 9. Če je površina v stiku s posebno alkalno raztopino jo ta lahko poškoduje. Eloksiran aluminij moramo varovati pred apnom, cementom in gipsom. Trdota oksidne prevleke je odvisna od postopka eloksiranja. V glavnem pa je trša od stekla.